Ko je soseda prejela diagnozo raka, se ji je svet obrnil na glavo.

Strah in negotovost sta jo preplavila, še posebej ob besedi kemoterapija, ki je imela v njenem umu negativen prizvok. Slišala je razne zgodbe o izpadanju las, slabosti in utrujenosti, ni pa vedela, da bo prav ta terapija njeno največje upanje. Ko je prvič prestopila prag onkologije, je srečala zdravnika, ki ji je z mirnim glasom razložil, kako deluje kemoterapija. Pojasnil ji je, da zdravila napadajo rakave celice in preprečujejo njihovo širjenje, hkrati pa telesu omogočajo, da se bori in okreva. Povedal ji je tudi, da je res, da obstajajo tudi stranski učinki, toda najpomembneje je, da imaš pred seboj možnost ozdravitve. Soseda se je odločila, da bo šla skozi zdravljenje z dvignjeno glavo. Prvi cikel kemoterapije je bil lažji kot je pričakovala. Utrujenost je res prišla, a je kmalu ugotovila, da ji pomaga zdrava prehrana in počitek. Njeni lasje so začeli izpadati, moč je našla v svojem bratu, ki si je iz solidarnosti pobril svojo glavo. Vsak obisk bolnišnice je prinesel nove zgodbe.

Spoznala je druge bolnike, ki so preživljali podobno izkušnjo. Med seboj so si izmenjevali nasvete, se spodbujali in se skupaj smejali, kadar so mogli. Njihova vztrajnost ji je vlivala moč. Po nekaj mesecih zdravljenja so zdravniki na pregledu ugotovili velik napredek pri zdravljenju. Kemoterapija je delovala. Soseda je začutila upanje, ki ga na začetku ni imela. Naučila se je, da kemoterapija ni sovražnik, temveč pomemben zaveznik v boju za življenje. Ko je po zadnjem ciklu zdravljenja stopila iz bolnišnice, je vedela, da je pred njo še dolga pot okrevanja. A vedela je tudi, da je kemoterapija tista, ki ji je omogočila nov začetek.

S ponosom je nosila svoje kratke lase, simbol svoje moči in vztrajnosti. Danes soseda svojo zgodbo deli z drugimi, da bi pregnali strahove in pokazala, da je kemoterapija čudežno orožje v boju proti raku.…

Read More