Včasih bi mi prav prišel Prince, da se odpeljem daleč stran in imam čas samo zase

Kako ta čas beži in koliko stvari mora človek danes početi. Včasih je bilo več časa, več so se lahko posvečali eden drugemu, sedaj pa nimamo časa niti pogledati eden drugemu v oči, kaj se šele odpeljati s Prince plovilom po morju, ko si to zaželimo.

Ja, čas hitro teče in na koncu spoznamo, da smo počeli kar nekaj stvari narobe, da smo počeli tudi napačne stvari in bi lahko svoj čas razporedili drugače. Ko sem jaz spoznal, da sem veliko preveč časa posvetil ljudem, ki jim ni bilo mar zame, sem bil razočaran. Ta dan sem potreboval Prince plovilo, da bi se odpeljal daleč proč, to je bila edina moja misel, ker mi je bilo res težko.

Včasih je človek slep in jaz sem bil. Najbolj pa sem bila razočaran, da so me ti ljudje spremenili v nekaj, kar nisem bil. Danes se tega zavedam in bom to popravil. Tako kot sem se odločil, da pomislek, ki sem, da imel glede Prince plovila, sploh ni bil tako slab.

Tako je odločitev padla na hitro, odločil sem se, da si kupim Prince plovilo.

Šel sem v akcijo in ta občutek je bil noro dober, končno nekaj počnem zase, čutil sem, kako sem nase pozabil, kako sem bil v bistvu nepošten do sebe in svojega telesa. Komaj čakam poletje, ker bom imel Prince plovilo, ker je čas za moje življenje in noben me pri tem ne bo več ustavil. Sam sem odgovoren za svoje življenje in naredil bom tako, kot je treba. Je pa to sigurno velik prelom in marsikdo se bo spraševal, kaj se z menoj dogaja, da sem si privoščil Prince plovilo.

Ko vidim, kako sem začel živeti in kako sem si zaželel Prince plovilo, vem, da sem predolgo mislil na vse druge in ne nase.

Ko mi je dolgčas igram preko spleta igre na srečo

Spet je deževni vikend, ko ne vem, kaj naj počnem. Takrat po navadi lenarim, gledam televizijo in igram igre na srečo, ker se tako zamotim, da mine deževni vikend. Da bi kdaj igral igre na srečo v živo, nisem nikoli. Tudi tokrat sem začel komaj igrati, ko je vstopila v sobo mami. Nisem bila tako hiter, da bi lahko zaprl računalnik, zato je videla, da igram igre na srečo, s čimer pa se ona ni strinjala. Ona je bila prepričana, da je to stran metanje denarja. 

Tako, da sva se ponovno skregala. Hotel sem ji dopovedati, da jaz igre na srečo jemljem za zabavo in ne tako zares, da bi zapravljal veliko denarja. Seveda mi ni verjela. Tako sem jo prosil, da če si lahko vzame nekaj minut časa in se usede zraven mene, da pogleda, kako jaz igram igre na srečo, da je ne bo skrbelo. Bila je presenečena, ko sem ji rekel, da naj se usede zraven mene, tega nisem rekel še nikoli, po navadi sem jo vedno pošiljal iz sobe. 

Pa se je res usedla, očitno je bila resnično prestrašena, tako sem ji pokazal, katere igre na srečo igram in kako to poteka. Videla je sama, da to ni nič takega in da res ne zapravim veliko. Sedaj je bila potolažena, ker drugače mi ne bi dala miru. Zato sem vedel, da je to najboljša rešitev. Prosil sem jo tudi, da naj ona nekaj igra in da bo videla, če ima kaj sreče. Si lahko mislite, da je pristala? Moja mama je bila drugače zlata mama, srčna, vedno pripravljena pomagati in nikoli me ni pustila na cedilu. Je pa imela to slabo lastnost, da je hotela imeti nad menoj kontrolo tudi sedaj, ko sem bil že odrastel. To pa je bilo včasih moteče. Veste tisto, ko te mama ne spusti, da odletiš iz gnezda.