Biotehniška fakulteta

2012:

• Maruša Rošer, smer: Biologija, absolventka

»Študij je zelo zanimiv in poučen, posebej delo v laboratoriju in terenske vaje. Učim se sproti, pred izpitom pa bolj intenzivno približno en teden prej. V prvem letniku sem zaradi slabega izhodiščnega znanja kot najbolj zahtevno dojela organsko kemijo, v nadaljevanju študija pa sistematsko botaniko. Skozi študij sem se učila iz zapiskov in skript, ki jih lahko dobiš tudi na spletni strani. Obisk predavanj na fakulteti ni obvezen, obvezne so samo vaje. Zame je bil skozi študij najbolj zanimiv predmet anatomija človeka, vendar je to seveda odvisno od vsakega posameznika. Med študijem je problem v urniku, ki se zelo spreminja, in zato ni časa za študentsko delo, vendar pa so zato odlični žuri.«

• Nik Susič, smer: Biotehnologija, absolvent

»Svoj študijski program vidim kot zelo zanimiv in razgiban, osvojeno znanje pa pomembno za prihodnost. Študijsko gradivo, ki ga uporabljam, so večinoma knjige in angleški članki. Najtežji predmeti so bili zame matematika, fizika, biologija in kemija. Gradivo sem kupoval v fotokopirnici, kjer imajo skripte že pripravljene. Knjige sem si izposojal iz knjižnice, pri nakupu najdražje knjige pa sem odštel 60 evrov. Moje učenje je na žalost kampanjsko, kar pomeni da sem moral velikokrat učenje podaljšati do jutra. Prostega časa je po mojem mnenju dovolj, študentsko delo pa sem si lahko privoščil šele v tretjem letniku.«

• Luka Kugonič, smer: Kmetijstvo – agronomija, 3. letnik

»Za vpis na agronomijo mi ni bilo treba opravljati sprejemnih izpitov. Učim se sproti približno od ene ure do dve na dan, in sicer iz skript in zapiskov. Za večino študentov na naši fakulteti je najtežji predmet kemija z biokemijo, zahtevnost pa je ponavadi pogojena s profesorji. Knjige, stare teste in skripte po navadi dobim od študentov višjih letnikov. Pri nas so vse vaje in predavanja obvezna, zato se prisotnost tudi preverja. Najbolj zanimiv predmet je bil zame genetika in laboratorijske vaje. Prostega časa imam dovolj, zato si lahko privoščim tudi delo. Pozitivna lastnost faksa so kolegialni profesorji, negativna pa slabi študentski žuri. Po zaključku študija se nameravam vpisati na podiplomski študij in poiskati tudi zaposlitev.«

• Luka Mesec, smer: Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, 3. letnik

»Za vpis na faks niso potrebni sprejemni izpiti. Učim se sproti, zato dnevno porabim za študij od ene do dve uri, pred posameznim izpitom pa približno od tri do pet ur. Za večino študentov sta najtežja izpita matematika in gozdna zoologija. Zelo dobro je, da si prisoten pri predmetih, kot je matematika, da razumeš snov. Največ se učim iz knjig, ostalo literaturo pa največkrat dobim od študentov višjih letnikov. Razmerje med teorijo in prakso je pri nas 1:3. Najbolj zanimiva predmeta zame sta fiziologija in zoologija. Svoj faks bi opisal z besedo gozd, pouk pa terenski.«

• Katja Govednik, smer: Krajinska arhitektura, 3. letnik

»Za sprejemne izpite je potrebno risanje tlorisov, predmetov. Za učenje doma dnevno porabim do 6 ur, pred posameznim izpitom pa maksimalno teden dni. Najtežji predmet v prvem letniku je bila zame botanika zaradi latinskih imen in poznavanja rastlin, v drugem pa fitocenologija. Učim se iz skript in zapiskov, ki nam jih priskrbijo tutorji, in iz zapiskov predhodnih generacij. Vaje so pri nas obvezne, predavanja pa po večini niso. Zaradi razumevanja snovi mi je koristila prisotnost na predavanjih iz botanike in geodezije. Prostega časa imam dovolj, zato si občasno lahko privoščim delo. Najbolj všeč na našem faksu so mi spoznavni večeri. Svoj faks bi opisala kot ustvarjalen in, ker nas je malo, smo kot ena lepa družina.«

• Blaž Lešnjak, smer: Lesarstvo, 3. letnik

»Najbolj zanimive na našem faksu so vaje v laboratoriju, kjer se učimo vse, od izdelave lesnih plošč do površinske zaščite lesa. Pametno je biti prisoten skoraj pri vseh predmetih, da razumeš snov. Sprejemnih izpitov za vpis ni. Za učenje porabim 2 tedna, predvsem za težje izpite, za lažje pa samo 3–5 dni. Eni izmed težjih predmetov na našem faksu so zagotovo na osnovi matematike in mehanike, npr. mehanske obdelovalne tehnologije in mehanika. Gradivo za učenje dobimo predvsem od profesorjev, v obliki skript, dodatno literaturo pa dobimo v knjižnici in spletni učilnici. Prisotnost na predavanjih je obvezna in se tudi preverja. Moj nasvet je, da je za tistega, ki želi pridobiti ali nadgraditi svoje znanje o lesu in vse v povezavi z njim, to pravi študij. Pozitivne stvari na našem faksu pa so: lastno parkirišče in prijazno osebje, ki ti je vedno pripravljeno prisluhniti.«

• Dominik Pečovnik, smer: Kmetijstvo – zootehnika, 3. letnik

»Za vpis na študij mi ni bilo treba opravljati sprejemnih izpitov, zanj pa sem se odločil, ker me veseli delo z živalmi. Svoj faks bi opisal kot zelo zanimiv. Dnevno porabim za študij malo časa, zato si lahko privoščim tudi delo, študentske žure in ekskurzije, ki so pri nas nepozabne. Prvi letnik zajema bolj teorijo, najtežji predmet v tem letniku pa je matematika. Študijsko literaturo, kot so zapiski, stari testi in skripte, največkrat dobim od sošolcev in starejših kolegov.«

• Larisa Nicoletti, smer: Mikrobiologija, absolventka

»Za vpis na študij mi ni bilo treba opravljati sprejemnih izpitov. Najtežji predmeti za večino študentov na naši fakulteti so kemija, biokemija, mikrobna ekologija, industrijska mikrobiologija. Učim se iz skript in zapiskov pa tudi knjig (angleška literatura). Rabljene knjige, teste in skripte dobim na internetu, s pomočjo profesorjev in v knjižnici. Največ denarja zapravim za fotokopije (20 evrov mesečno). Meni osebno najbolj zanimiva predmeta sta biokemija in imunologija. Vaje so vse 100-odstotno obvezne, pri predavanjih pa je obvezna prisotnost odvisna od profesorja.«

2011:

• Mateja Poljanec, smer: Biotehnologija, 3. letnik

»Za študij Biotehnologije sprejemnih izpitov ni treba opraviti. Učim se iz skript in zapiskov. Priporočljivo je sprotno učenje, vsaj dva dni pred izpitom pa bolj intenzivno. Najtežja predmeta v 1. letniku sta biokemija in kemija, ker so izpiti prezahtevni. Kasneje so težji še fiziologija, biotehnološki tehnikum ter biotehnologija mikroorganizmov. Gradivo za učenje si lahko izposodiš v knjižnici, povprašaš pri višjih letnikih in na internetu. Če pa želiš kupiti nove, skupno stanejo nekje nad 60 evrov. Prakse je toliko kot teorije. Vaje so obvezne, v 1. letniku so tudi predavanja. Prostega časa imaš veliko in ob študiju lahko tudi delaš, tako da je to super. Kar mi ni všeč, pa je to, da predavanja niso vsa na istem mestu, velik del je tudi v Domžalah.«

• Mateja Gorše, smer: Kmetijstvo – Agronomija, 3. letnik

»Če želiš vpisati študij Agronomije, sprejemni izpiti niso potrebni, za ta študij sem se odločila zato, ker imamo tudi doma kmetijo in mi je to domače. Najtežja predmeta v prvem letniku sta botanika in mikrobiologija, kasneje tudi fiziologija. Tako mislim zato, ker se pri teh predmetih naučiš zelo veliko novih latinskih in strokovnih besed. Učim se kampanjsko, največ pet dni pred izpitom, po približno sedem ur dnevno. Koliko, je odvisno od zahtevnosti predmeta. Večinoma je to iz skript in zapiskov. Knjige si izposojam v knjižnici. Rabljeno gradivo se lahko dobi pri starejših študentih ali pri znancih, pa tudi profesorji veliko objavijo na spletni strani. Študij zajema več teorije kot prakse, zato imam kar dosti prostega časa, ki ga zapolnim s stvarmi, ki me veselijo. Potem pa naprej na magisterij!«

• Andrej Raspor, smer: Biologija, 2. letnik

»Sprejemnih izpitov za vpis na našo fakulteto ni treba opravljati. Učim se sproti, tri ure dnevno. Pred izpitom pa do teden dni to počnem bolj intenzivno. Najtežji predmet je organska kemija, saj je zelo obsežna snov. Najraje se učim iz skript, malo tudi iz lastnih zapiskov. Knjige in ostalo gradivo si skopiram ter povprašam pri študentih višjih letnikov. Faks približno enakovredno zajema teorijo in prakso, vaje so obvezne, predavanja pa priporočljiva. Če se učiš sproti, je prostega časa veliko, dovolj tudi za delo. Faks je fajn zaradi sošolcev in snovi, predvsem mi je všeč genetika. To je bil eden izmed ključnih razlogov moje odločitve ob vpisu. Po zaključku študija pa bi se rad zaposlil kot profesor ali v biotehniškem laboratoriju.«

• Damjan Južnič, smer: Gozdarstvo 3. letnik

»Sprejemni izpiti niso potrebni za vpis. Za knjige sem porabil približno 150 evrov, najbolj ugodni možnosti pa sta nakup rabljenih in povpraševanje pri starejših študentih. Sam se največ učim iz zapiskov in skript, od 3 do 4 dni pred izpitom, kolikor je pri posameznem predmetu potrebno. Najtežji predmet v 1. letniku se mi zdi gozdna zoologija z zooekologijo, saj zajema veliko teorije, kasneje pa še metode raziskovalnega dela v gozdarstvu ter zgradba, rast in donos gozda. Čeprav predavanja niso obvezna, je na njih dobro biti prisoten. Terenski pouk in vaje so obvezne, saj od 2. letnika dalje zajemajo večji del študija. Prostega časa imam veliko, tudi za delo. Šola mi je všeč, tudi sošolci so v redu in pripravljeni pomagati. Po študiju pa si želim zaposlitve v gozdnem gospodarstvu.«

• Tjaša Platovšek - Košir, smer: Krajinska arhitektura, 2. letnik

»Sprejemni izpit je potreben in predstavlja 75 % točk, potrebnih za vpis. Je kar zahteven, vendar se tehnika ne upošteva toliko kot izvirnost. Učim se kampanjsko, do teden dni pred izpitom. Veliko časa pa porabim za risanje, domače naloge, terensko delo in praktične vaje. Najtežji predmet v 1. letniku je botanika, kasneje pa še inženirska biologija ter rastline za ozelenjevanje zaradi obsežnosti. Gradivo nam pošljejo študentje višjih letnikov, pa tudi profesorji nam ga posredujejo na mail. Veliko sredstev pa porabim za nakup materiala, okoli 180 evrov letno. Delati je lažje, če si iz Ljubljane, saj je praktičnega dela več kot teorije. Vseeno pa imam v času, ko izpitov ni, dovolj prostega časa. Faks je zanimiv in zanj sem se odločila, ker ne zajema fizike in matematike, predvsem pa zaradi risanja.«

• Jan Obran, smer: Lesarstvo, 2. letnik

»Za vpis na našo fakulteto sprejemni izpit ni potreben. Učim se kampanjsko. Intenzivnejše to počnem približno dva dni pred izpitom. Najtežja predmeta v 1. letniku sta bili mehanika in fizika, saj se je treba malo več učiti. Najzanimivejši predmet pa se mi zdi lepila in lepljenje lesa, ker je lahek. Kasneje sta težja predmeta mehanika in mehanske obdelave. Učim se iz skript, zapiskov in knjig, ki jih lahko najugodnejše kupiš na Škisovem sejmu rabljenih učbenikov. Predmeti so obvezni vsi, a mi kljub temu ostane veliko prostega časa. Organizirani so tudi študentski žuri, kjer prevladuje moška populacija. Za študij lesarstva sem se odločil, ker sem obiskoval že srednjo lesarsko šolo. Sicer me malo moti to, da je prisotnost obvezna, drugače pa je faks fenomenalen!«

• Jakob Leskovec, smer: Kmetijstvo – Zootehnika, 2. letnik

»Za vpis na Zootehniko sprejemni izpiti niso potrebni. Učim se kampanjsko, pred izpiti, kolikor je pri posameznem predmetu potrebno. V 1. letniku sta najtežji kemija z biokemijo in matematika, kasneje še osnove biometrije, mikrobiologija in uporabna etologija. Učim se iz skript in prezentacij power-point. Gradivo dobim na internetu, na ŠIS-u, do katerega imajo dostop študentje Biotehniške fakultete. Največ gradiva si natisnem doma, zato zanj nisem porabil veliko denarja. Študij v večjem delu zajema teorijo, prisotnost pa je obvezna tako na predavanjih kot na vajah. Ob študiju mi ostane veliko prostega časa, tako da imam čas tudi za treninge in delo. Za faks sem se odločil naključno, a se mi zdi zanimiv, pomaga tudi dejstvo, da se nahaja v Domžalah. Po zaključku študija pa upam na dobro zaposlitev.«

• Irena Jelenič, smer: Živilstvo in prehrana, 2. letnik

»Sprejemni izpiti za našo smer niso potrebni. Učim se kampanjsko dva tedna pred izpitom, in sicer iz skript ali zapiskov. Za knjige sem porabila približno 70 evrov, rabljeno literaturo pa lahko dobimo v kopirnici ter na spletni strani http://www.zivilci.si. Najtežji predmet v 1. letniku je bila zame kemija, saj je predmet kar podroben. To je tudi kasneje najtežji predmet. Všeč pa sta mi uvod v živilstvo in osnove mikrobiologije. Vaje so obvezne, predavanja pa načeloma niso. Zdi se mi dobro, da obiskuješ kemijo in fiziko. Čeprav je bil ta študij moja druga želja, sem z njim zadovoljna. Še bolj pa bi mi bilo všeč, če bi bilo še več izletov. Prostega časa imam veliko. Ob študiju lahko tudi delam, po njem pa se nameravam redno zaposliti.«

2010:

• Polona Pengal, 2. letnik Biologija - podiplomski študij

»Za podiplomski študij sem se odločila, ker me zanima morska biologija, o kateri na dodiplomskem študiju izveš zelo malo. Želela sem poglobiti svoje znanje na tem področju in izbirni predmeti na podiplomskem študiju mi to omogočajo. Izvajanje predmetov je različno, odvisno tudi od števila študentov, ki so vpisali določen predmet. Večinoma se izvajajo v obliki predavanj, nekaterim so dodani seminarji, če pa predmet vpiše manj študentov, izvajanje poteka v obliki konzultacij z individualnim izpitom ali seminarjem na koncu. Študiram iz literature, ki si jo izposodim v knjižnici. Najbolj koristni so izbirni predmeti, pri katerih si sam izbiraš ožjo usmeritev študija. Najtežji so temeljni predmeti, saj niso aplikativni, ampak predstavljajo pregled celotne snovi dodiplomskega študija, katere razumevanje je osnova za razvijanje znanstvenega načina razmišljanja. Običajno pa moraš za en temeljni predmet opravljati več izpitov pri različnih profesorjih. Odnos s profesorji na predavanjih, konzultacijah in izpitih se mi zdi korekten, na primernem nivoju. Nekateri profesorji so le težje dosegljivi. «

• Eva Capuder, smer: Biotehnologija, 2. letnik

»Sprejemnih izpitov za to smer ni. Za ta faks sem se odločila, ker me zanima. Učim se kampanjsko, in sicer štiri dni pred izpitom ali kolokvijem po več ur. Odvisno od predmeta. Učim se iz vsega, kar imam na voljo od skript, zapiskov, knjig … Potrebno gradivo se lahko dobi od tutorjev, starejših študentov, na skupnem mailu, na internetu. Mislim, da je najcenejša varianta kopiranje. Sama sem za letnik zapravila približno 100 evrov. Najtežji predmeti so Statistika, Matematika in Biokemija. Težji so zaradi učenja na pamet, obsežnosti snovi, profesorjev. Razmerje med teorijo in prakso je 1 : 1. Vaje so obvezne, predavanja pa ne, odvisno od profesorja. Da razumeš snov, je zelo pametno, da hodiš na predavanja pri Fiziologiji in Biokemiji. Prostega časa ostane kar nekaj, občasno lahko tudi delam, predvsem med vikendi in počitnicami. Žuri so zakon. Naš faks je zanimiv, zabaven, dobro organiziran, tudi sošolci in profesorji se dobro razumemo. Edina pomanjkljivost je mogoče slaba, že zastarela oprema.«

• Nina Vovk, smer: Živilstvo in prehrana, 2. letnik

»Za našo smer sprejemnih izpitov ni. Dnevno za študij porabim eno do dve uri. Učim se sproti, saj izpite opravljamo s kolokviji in je sprotno učenje potrebno. Učim se iz vsega, kar lahko pri določenem predmetu uporabim, se pravi iz knjig, zapiskov, skript. Stare teste in zapiske pustijo višji letniki v kopirnici faksa, tako da je dostop možen vsem. Za vso potrebno gradivo skozi študijsko leto zapraviš kar precej denarja. Najcenejša varianta je fotokopiranje. Najtežji predmeti so Mikrobiologija, Biologija in Kemija. Težji so zaradi velikega obsega snovi. Vsa predavanja in vaje so obvezna, kar je dobro, saj sproti slediš snovi in pred samim izpitom ne porabiš veliko časa za učenje. Študentskega dela si zaradi študijskih obveznostih ne morem privoščiti. Faks mi je všeč, imamo zanimive predmete, na vajah se naučiš veliko praktičnih stvari, tudi profesorji so zelo dobri in te pripravijo za nadaljnjo pot po študiju.«

• Marjeta Lisjak, smer: Biologija, 3. letnik

»Za faks sem se odločila, ker me biologija zelo zanima in ga priporočam vsem, ki jih to področje zanima. Dnevno porabim za študij tri ure. Pred posameznim izpitom pa več dni, tudi do šestur na dan. Težje predmete se učim sproti, ostale pa zadnji teden. Največ se učim iz skript in zapiskov, kar je dovolj za izpit. Na DŠB strani so objavljeni stari izpiti, gradivo pripravijo tudi profesorji v PDF obliki in jih objavijo na spletni strani. Najtežji predmeti so Organska kemija, Matematika in Fizika. Vaje so obvezne, predavanja pa niso, vendar je zelo priporočljivo, da se hodi na predavanja, saj snov lažje razumeš. Prostega časa mi ostane malo, sploh v prvem in drugem letniku, zraven si težko privoščiš delo. Žuri so nepozabni, občasno se organizira tudi različne izlete po nižji ceni. Profesorji in asistenti so prijazni in so ti vedno pripravljeni pomagati, če česa ne razumeš. Negativna stran je edino to, da je veliko literature v angleščini.«

• Anja Jakše, smer: Agronomija-kmetijstvo, 3. letnik

»Za ta študij sem se odločila predvsem zaradi zanimivega predmetnika. Faks se mi zdi super, saj je zelo praktičen. Tukaj so ljudje zelo preprosti in domači. Moti me predvsem bolonjski način študija, saj nekateri predmeti trajajo le 2 meseca, kar se mi zdi premalo. Učim se kampanjsko, tri dni pred izpitom. Učim se iz skript in zapiskov. Večino potrebnega gradiva dobimo na skupni mail, gradivo lahko dobiš tudi na forumu ali od starejših kolegov. Najcenejša varianta je fotokopiranje. Najtežji predmeti so Botanika, Fiziologija, Biotehnologija in Mikrobiologija. Težji so zaradi obsega snovi, premalo predznanja in kampanjskega učenja. V prvem letniku so bila skoraj vsa predavanja in vaje obvezna, saj so preverjali prisotnost. V drugem in tretjem letniku pa so obvezne le vaje. Dobro je, da si prisoten na predavanjih pri predmetih Fiziologije, Genetike, Mikrobiologije in Biokemije. Prostega časa je kar veliko in poleg študija lahko tudi delaš. Žurov na našem faksu je kar nekaj, vsako leto prirejamo kostanjev piknik, spoznavni žur, športne igre. Žuri agronomov so zakon. Po končanem študiju se imam namen vpisati še na magistrski študij, potem pa upam, da dobim primerno zaposlitev.«

• Gašper Kranjec, smer: Lesarstvo, diplomant

»Sprejemnih izpitov za našo fakulteto ni. Za ta faks sem se odločil zaradi želje po ustvarjanju, oblikovanju ter ker mi je les kot material zelo ''domač''. Upam, da mi bo po končani 2. stopnji bolonjskega študija uspelo dobiti zaposlitev, kjer bom lahko svoje znanje uporabljal še v praksi. Študij lesarstva je zanimiv, ker nas je relativno malo, smo zelo povezani, je perspektiven, saj je les najpomembnejša surovina, s katero Slovenija razpolaga in navsezadnje tudi zabaven. Študentje in tudi profesorji imamo ''prijateljske'' odnose, tekom študija izveš veliko novega, ogledaš si veliko lesnih podjetij, snov ni preveč monotona …, edina večja slabost je pomanjkanje prakse, predvsem računalniškega risanja, konstruiranja in oblikovanja. Dnevno za študij porabim uro ali dve, v času seminarskih nalog in projektov, pa se zna zavleči pozno v noč. Poskušam se učiti sproti, veliko bolj intenzivno pa v dnevih pred izpitom. Število dni za učenje pred izpitom je odvisno od posameznega predmeta, povprečno bi to bilo recimo 2 ali 3 dni. Največkrat se učim iz zapiskov in skript. Gradiva nam priskrbijo kar profesorji sami, zapiske se lahko dobi od starejših študentov, razna dodatna gradiva pa se lahko poišče v oddelčni knjižnici. V treh letih študija sem kupil 2 ali 3 knjige, največ gradiva je na voljo v obliki skript. Najbolj ugodna varianta za nakup gradiva je kopiranje skript v oddelčni kopirnici. Matematika, Fizika, Strojništvo in Lesnoobdelovalni stroji so po mojem mnenju najtežji predmeti, seveda ne za vse, predvsem je to odvisno od predznanja ter veselja do predmeta. Vaje so pri večini predmetov obvezne, predavanja pa ne, le pri redkih se preverja prisotnost. Če se kolikor toliko sproti učiš, imaš prostega časa dovolj. Sam delam le med počitnicami, nekateri sošolci pa delajo tudi med študijem; vse se da, če se hoče. Poleg brucovanja, žurov v okviru študentskih domov, si študentje tudi sami pripravljamo razne interne žurke.«

• Maja Murn, smer: Kmetijstvo-Zootehnika, 1. letnik podiplomskega študija

»Učila sem se sproti, a ne vsak dan. Pred posameznim izpitom največ teden dni, pri večini pa 2–3 dni. Učili smo se tudi kampanjsko, a ne pogosto. Za večino študentovso najtežji predmeti Kemija z biokemijo, Osnove biometrije inMikrobiologija. Učimo se iz knjig, zapiskov, skript, predavanj, člankov. V 1. letniku so sami osnovni predmeti, najtežja sta Kemija z biokemijo in Mikrobiologija. Zahtevne ju naredi to, da verjetno profesorji več zahtevajo kakor pri drugih predmetih. Sta tudi malce težje razumljiva, ker nista direktno v povezavi z domačimi živalmi. Za knjige sem v prvem letniku zapravila približno 100 evrov, v naslednjih letih veliko manj. Drugače je pri večini predmetov dovolj, če imaš zapiske in prosojnice s predavanj. Najbolje je, če hodiš tako na predavanja kot vaje, saj je to v bolonjskem sistemu načrtovano. Vaje so obvezne, predavanja priporočljiva. V 1. letniku so tudi predavanja obvezna, potem ne več. Pri težjih predmetih je res dobro, da si na predavanjih. Kasneje sam vidiš, kaj ti leži in kaj ne. Če obiskuješ tako vaje kot predavanja, si delo težko privoščiš. Žuri na našem oddelku so nekaj najboljšega, saj smo v zelo dobrih odnosih z upravo oddelka. Imamo svojo pisarno (Društvo študentov zootehnike) in veliko tematskih zabav (spoznavni žur, kostanjev piknik, novoletni žur, brucovanje ...). Naš oddelek je sicer številčno majhen, a toliko bolj prijazen do študentov. Večino študija preživimo na Rodici (Domžale), kjer smo del narave in ne betona. Študentje in profesorji smo med seboj dobro povezani in učinkovito komuniciramo. Večino zadev uredimo znotraj predavalnic in se uspemo v večji meri prilagoditi vsem. Negativno je to, da potrebuješ prevoz do Rodice, kamor sicer vsako uro pripelje vlak v neposredno bližino oddelka. Za Zootehniko sem se odločila dokaj spontano. Želela sem si nekaj novega, nekaj kar je blizu naravi in tako mi je preostala Zootehnika. In niti malo mi ni žal. Tudi, če je kdaj predavana snov nezanimiva (a to je na vseh faksih tako), sem tam toliko bolj rada zaradi super ljudi! Po zaključku študija pa si želim terenskega dela, čeprav se pri nas dela tudi za računalnikom ali v laboratoriju. Tudi kmetije ni slabo imeti – zavedajmo se tega!«

2009:

• Klemen Kamenik, smer: Gozdarstvo: 4. letnik

»Že od malega obožujem gozd in vse kar je povezano z njim, tako da se mi je zdelo smiselno, da se vpišem na ta faks in tudi na maturi sem imel dovolj točk. Izpiti so kar zahtevni, med najbolj zahtevne sodita Matematika in Statistika, Težka pa sta zaradi obsežnosti. Učim se kampanjsko, kakšnih šest ur na dan pred izpiti, začnem pa kak teden prej. Moje učno gradivo sestoji iz zapiskov, skript in knjig. Na faksu kroži CD Gozdarček, na katerem so stari testi, vaje, zapiski. Super na našem faksu je to, da sta teorija in praksa procentualno enaki, imamo pa tudi kar nekaj terenskega dela. Predavanja niso obvezna, pri vajah pa je potrebna 100 % udeležba. Prostega časa imam dovolj, lahko tudi delam preko študenta, naši žuri pa niso višek zabave.«

• Špela Hriberšek, smer: Kmetijstvo-Agronomija, absolventka

»Sprejemi izpiti pri nas niso potrebni, moraš pa imeti dovolj točk na maturi. Čeprav so mi najtežji predmeti, kot so Matematika, Kemija, Biokemija, Entomologija, Poljedelstvo in Prašičereja delali kar nekaj težav, je z veliko učenja in dobre volje tudi to šlo skozi. Učila sem se kampanjsko, od enega tedna pred izpitom pa do enega mesca pred težjimi izpiti, in to iz zapiskov, knjig in skript. Najtežji izpiti so Matematika zaradi profesorja, Kemija zaradi snovi in Botanika zaradi obsežnosti. Material za učenje se da dobiti v fotokopirnici in v knjižnici. Sejem rabljenih knjig sicer obstaja, ampak nihče ne kupuje tam, mi smo generacija interneta, tam se da vse najti. Vaje so obvezne, preverja se prisotnost, razmerje med teorijo in prakso pa je pol pol. Na predavanja ne hodim in lahko delam preko študenta. Žuri so enkratni. Edina slaba stan našega faksa so nekateri profesorji, ki ne gredo v korak s časom in nam predavajo stvari, ki so bile aktualne 15 let nazaj.«

• Tina Zaponšek, smer: Krajinska arhitektura, 3. letnik

»Ja, na Krajinski arhitekturi imamo sprejemne izpite. Mislim, da so za kreativce mala malica, saj na njih rišeš, skiciraš, pišeš, skratka, pokažeš svojo kreativnost in domiselnost. Predstavljajo pa 75 % pri vpisu, ostalih 25 % je matura. Več učenja je v prvem in drugem letniku, vseskozi pa je veliko sprotnega dela, dela na projektih in učenja. Če redno hodiš na predavanja in doma snov ponavljaš, se da izpit naredit s kakim tednom ponavljanja. Najtežji izpiti so Botanika, Opisna geometrija, Fitocenologija, pa tudi projektne naloge znajo biti kar zahtevne. Učim se svojih zapiskov in skript, katere nam dajo profesorji in asistenti. Literaturo se da naročiti tudi preko interneta. Predavanja in vaje so obvezna, priporočam, da ste prisotni vsepovsod, saj profesorji sestavljajo izpite iz predavane snovi. Prosti čas ti ostane, če stvari delaš sproti, drugače pa ga je bolj malo. Žuri na našem faksu pa so kar pogosti.«

• Uroš Mervič, smer: Živilska tehnologija, absolvent

»Čeprav je naš oddelek majhen, je dobro organiziran in tehnično opremljen. V višjih letnikih imamo veliko terenskih vaj, tako da se splača potruditi in priti do tja. Jaz sem se za posamezne izpite učil tudi do tri tedne, sem pa vsak dan po predavanjih na hitro preletel snov in malo ponovil. Splošno znano je, da sta v prvem letniku najtežja izpita Matematika in Kemija, pa tudi Biotehnologija je kar zahtevna. Zapiske in skripte se najde na spletnem forumu. Prisotnost se preverja na vseh vajah, na predavanjih pa ne, razen Biotehnologija ter Vode, odplake in odpadi. Žuri na našem faksu so super organizirani in obvezni, prostega časa pa mi ostane dovolj, da lahko vmes tudi kaj delam.«

• Mirijam Kozorog, smer: Biotehnologija, absolventka

»Za študij biotehnologije sem se odločila zaradi široke ponudbe naravoslovnih znanj, tako teoretičnih kot praktičnih. Sprejemni izpiti niso potrebni, samo da imaš dovolj točk na maturi in si sprejet. Jaz se učim sproti, po navadi iz svojih zapiskov in prezentacij profesorjev. V času izpitov se za posamezni izpit začnem učit kak teden dni pred izpitom. Mislim, da so najtežji izpiti Matematika, Fizikalna kemija, Biokemija in Industrijska tehnologija. Težki pa so zaradi obsežnosti snovi. Večina predavanj in vse vaje so obvezne, vsem pa priporočam prisotnost, že zaradi razumevanja snovi. Veliko gradiva dobim preko elektronske pošte, prostega časa imam dovolj, spomnim pa se, da sem se v prvem letniku res veliko učila in prostega časa nisem imela toliko.«

2008:

• Jasmina Božič, smer: mikrobiologija, absolventka

“Sprejemni izpiti za vpis niso potrebni, gleda se samo rezultat mature. Učim se kampanjsko, in sicer nekaj dni pred izpitom. Med študenti veljajo za težje izpite matematika, molekularnabiologija, biokemija, mikrobna ekologija itd. Najbolj zahtevna je bila matematika, zaradi težke snovi. Učim se iz zapiskov ter gradiva, ki se ga dobi na faksu, spletni strani ali sejmu za rabljeno literaturo. V povprečju porabim med 20 in 60 evrov letno. Razmerje med teorijo in prakso je pol-pol, so pa vaje obvezne, medtem ko predavanja niso, a je pri težjih izpitih dobro biti prisoten. Prostega časa je veliko, a manj kot na družboslovnih fakultetah, tudi žuri se najdejo sem ter tja. Delam za vikende ter med počitnicami, ko je več prostega časa.”

• Tina Zaponšek, smer: krajinska arhitektura, 2. letnik

“Za faks sem se odločila, ker poleg študija potrebujem še kakšen ustvarjalni izziv in študij krajinske arhitekture redno servira takšne in drugačne izzive. Res, nikoli ni dolgčas. Skripta, zapiske in ostalo gradivo dobim od višjih letnikov in profesorjev. Za fotokopije sem porabila od 100 do 150 evrov. Najtežji predmeti so botanika, opisna geometrija, oba predmeta sta tudi zelo obsežna. Priporočam sprotno delo. Za vpis na krajinsko arhitekturo je potrebno opraviti sprejemni izpit, ki sestoji iz vizualnega preizkusa in prostorskega risanja. Traja dva dni. Prostega časa ni ravno veliko, redki ob študiju tudi delajo. Žuri so pa super.”

• Uroš Mervič, smer: živilska tehnologija, 4. letnik

“Naš oddelek je majhen, pa vendar dobro tehnično opremljen. Všeč so mi terenske vaje v višjih letnikih. Za posamezne izpite se učim od enega do treh tednov, dnevno pa snov pregledam v dveh urah. Najtežja predmeta na faksu sta matematika in biotehnologija. V prvem letniku pa sta bila najtežja izpita matematika in kemija. Učim se iz skript in zapiskov, katere najdem na spletnem forumu. Vaje so obvezne, prisotnost se preverja. Preveč imamo teorije in premalo prakse. Prosti čas je odvisen od urnika vaj, tu in tam si najdem kako kratkotrajno delo. Žuri pa so dobro organizirani.”

• Klemen Kamenik, smer: gozdarstvo in obnovljivi viri, 3. letnik

“Gozd je lep, skrbimo da tak tudi ostane. Učim se približno šest ur na dan kakšen teden pred izpitom. Najtežja predmeta sta matematika in statistika, samo nista v resnici tako težka kot se zdi. Snov se je potrebno pač naučit. Učim se iz zapiskov, knjig in skript. Po faksu pa kroži zgoščenka s starimi testi, skripti in podobno. Za bolonjski sistem so predavanja in vaje obvezna. Žuri so dokaj dobro organizirani in jih je kar nekaj.”

• Mirijam Kozorog, smer: biotehnologija, 4. letnik

“Naša fakulteta je obkrožena z zelenjem, na travniku pred njo se pasejo ovčke, mimo teče potoček, študenti s(m)o prijazni in sproščeni…, idilično torej. Hkrati pa ni daleč od centra. Za biotehnologijo sem se odločila, ker ponuja širok spekter naravoslovnih znanj, tako teoretičnih kot tudi praktičnih. Učim se sproti, iz zapiskov in predstavitev profesorjev, pred izpitom pa zadostuje že teden dni zmernega učenja. Najtežji predmeti so zaradi obsežnosti fizikalna kemija, matematika, biokemija in industrijska biotehnologija. Vaje in večina predavanj so obvezna, a tudi koristna. Študentje med seboj komuniciramo preko elektronske pošte in tako dobim tudi veliko gradiva.”

2007:

• Pavlina Müller, smer: Mikrobiologija, 2. letnik

»Za to smer sem se odločila že v gimnaziji po izdelavi raziskovalne naloge, ki je bila tesno povezana z mikrobiologijo. Že od nekdaj sem si želela v naravoslovje, smer pa sem si izbrala z izločanjem (medicino zaradi obdukcij, veterino zaradi evtanazije). Želela sem si laboratorija in malih »žverc«, ki nam grenijo in lepšajo življenje (slednjega se zaveda veliko premalo ljudi). Pozitivna lastnost naše smeri je obilica vaj in laboratorijskega dela, lepo okolje v zelenem pasu, dobra internetna organiziranost ter dejstvo, da to postaja vse bolj perspektivna smer, tako v EU kot v svetu. Negativna lastnost so predvsem selitve iz enega na drugi faks, ponavadi v zelo kratkem času, po celi Ljubljani. Predavanja sicer niso obvezna, vendar te profesor na izpitu obravnava drugače, če te pozna iz predavanj. Vaje so obvezne. Pri večini se zahteva vsaj 80-odstotna prisotnost. V začetnih letnikih sta poleg vaj tudi računski del in seminarji, kasneje pa v laboratoriju preživite vse več in več časa. Tudi zanimivost vaj skokovito raste. Po zaključku študija si želim čim prej poiskati kakšno razgibano, raziskovalno službo, najraje v tujini, saj je tam več perspektive za našo smer. Kasneje pa morda celo še kakšno akademsko napredovanje.«

• Peter Dornik, smer: Krajinska arhitektura, 4. letnik

»Zase mislim, da si ne bi mogel izbrati primernejšega študija. Za ta študij sem se odločil zaradi svojih risarskih sposobnosti. Domnevam, da bo z bolonjskim sistemom študij postal še privlačnejši. Z izjemo risarskih predmetov na naši smeri prevladuje teorija. Prisotnost na predavanjih je priporočljiva, pri nekaterih predmetih pa je prisotnost obvezna in se zato preverja. Za študij porabim približno dve uri na dan, pred izpiti pa tudi več. Koliko, je odvisno predvsem od zahtevnosti izpita. Med najtežje izpite v 1. letniku zaradi zelo obsežne snovi spadata Botanika in Pedologija. Med težje predmete iz kasnejših letnikov pa spadajo še Fitocenologija, Klimatologija in Statistika, ki pa naj bi jih s prihodom bolonjskega sistema ukinili. Gradivo si priskrbimo od študentov iz višjih letnikov ter od profesorjev, ki nam dajo svoje prosojnice, s pomočjo katerih predavajo. Tudi prostega časa ostane dovolj, če se seveda znaš organizirati. Tako si lahko čas vzameš tudi za delo, vendar le nekaj ur na dan. Žuri, KMŠ in podobno, pa niso nič posebnega. Po zaključku se imam namen zaposliti ali pa nadaljevati na podiplomskem študiju.«

• Uroš Hajdinjak, smer: Zootehnika, 3. letnik

»Za ta študij sem se odločil, ker so me vedno zanimale živali. Kasneje se jeizkazalo, da je ta študijzelo zanimiv. Na našem faksu se izvaja kar veliko prakse, predvsem na vajah. Udeležba na predavanjih je odvisna predvsem od posameznika. Na podlagi tega, koliko se mu zdi predavanje zanimivo in poučno, se mora namreč sam odločiti, ali bo predavanja obiskoval. Predavanja so večinoma v dopoldanskih urah. Učim se kampanjsko. Ponavadi se za posamezen izpit začnem učiti približno teden dni prej. Učim se večinoma iz skriptov in iz zapiskov. Veliko potrebnih gradiv je mogoče dobiti na spletni strani društva http://www.drustvo-zoo.si. Prostega časa ostane kar veliko. Tudi delo si lahko privoščiš, če se dobro organiziraš. Tudi žuri, ki so organizirani v sklopu naše fakultete, so zelo dobri. Zaenkrat še ne vem, kaj bom počel po zaključku študija. Pravijo, da ni veliko možnosti dobiti službo, vendar se mi zdi, da je odvisno predvsem od tega, kako se vsak pozameznik znajde.«

2006:

• Jure Rozman, smer mikrobiologija, 4. letnik

»Rekel bi, da je faks zelo logičen. Čeprav se vsaj v prvem letniku zdi vse prej kot to, se počasi stvari začnejo povezovati v koherentno celoto. Za za študij sem se odločil zato, ker sta bili kemija in biologija moja najljubša predmeta v srednji šoli. Glavna pozitivna točka tega programa je, da je evropsko primerljiv, kar sem imel možnost spoznati na izmenjavi v tujini. Učim se kampanjsko, zato si pred izpiti rezerviram mesec dni časa, drugače pa je ena oblika sprotnega učenja tudi prisotnost na predavanjih in vajah. Vaje so obvezne, predavanja pa ne. Še posebej koristno je biti stalno prisoten na Biokemiji. Učim se iz knjig, ki so v bistvu »debele bukve« v angleščini in iz zapiskov, ki mi jih včasih posodi kakšen sošolec. Najtežja predmeta do sedaj sta bila Fizikalna kemija in Biokemija, ker je snov obsežna. Knjige sem si kupil v knjigarni, nekaj se da najti na internetu ali na naši spletni strani www.bf.uni-lj.si (stran oddelka - mikrobiologija je medoddelčni študij!). Stare teste in kolokvije se dobi od starejših kolegov ali pa jih dajo kar asistenti. Okvirna cena študijske literature je 30.000 SIT/125,19 EUR. Prostega časa imam dovolj in takrat, ko ni izpitov, lahko zraven tudi delam v manj napornih službah. Po končanem študiju bi rad delal kot raziskovalec na inštitutu ali v laboratoriju.«

• Aleš Arh, smer: gozdarstvo, 3. letnik

»Za študij gozdarstva sem se odločil, ker imam rad naravo in jo tudi cenim. Sprejemni izpiti niso predvideni. Predavanja niso obvezna, vaje in seminarji pa. Smisel fakultetnega izobraževanja je v tem, da resno študiraš za svojo prihodnost in se čim bolje pripraviš na delo, ki naj bi ga po končanem študiju opravljal, vse to pa vključuje redno prisotnost na predavanjih, seminarjih in vajah. Za dnevno učenje porabim ponavadi dve uri in več, večinoma pa se učim iz knjig in izpiskov. Najtežji predmet je zame paradni konj naravoslovnih ved – Matematika. Učno gradivo sem dobil od višjih letnikov, nove pa v knjigarni ali knjižnici na faksu. Prosti čas imam takrat, ko si ga vzamem, kar pa ne drži pred in med izpitnimi obdobji. Ker pa je študentski žep praviloma prazen, je treba tudi delati. Žuri so zame sestavni del študentskega življenja, seveda v pravi meri.«

• Boštjan Podlesnik, smer: lesarstvo, 3. letnik

»Obiskoval sem srednjo lesarsko šolo in se tudi na podlagi tega odločil za nadaljevanje študija v tej smeri. Sem pristaš kampanjskega učenja, kakor tudi velika večina ostalih. Za posamezen izpit se pričnem učiti tri do štiri dni prej, intenzivnih deset ur na dan. Vaje so obvezne, pa tudi nekatera predavanja. Prostega časa imam več kot dovolj tudi za delo ali zabavo. Na tej smeri so večinoma moški, kar dela naše žure rahlo enolične, a so vseeno zabavni. Za najtežje predmete v 1. letniku veljajo Tehniška mehanika, Matematika in Fizika, saj so preobsežni in veliko je računanja. Do učnega gradiva ni težko priti, sam sem ga odkupil od višjih letnikov ali pa sem ga fotokopiral, za kar sem porabil približno 30.000 SIT na letnik. Veliko uporabnih stvari v zvezi s študijem lahko najdete še na internetni strani www.virtuni.net. Faks bi na lestvici od 1 do 5 ocenil z oceno 4, ker me moti to, da je več teorije kot praktičnega dela. Velik plus so izkušnje profesorjev, od katerih se lahko veliko naučite, če ste le zainteresirani za to.«

• Željka Vukelja, smer: kmetijstvo, 3. letnik

»Kmetijstvo me je od nekdaj zanimalo. Učim se sproti, dve uri na dan. Za posamezen izpit se začnem učiti dva tedna prej. Prisotnost na predavanjih in vajah je večinoma obvezna, učitelji jo na različne načine tudi preverjajo. Predvsem vaje veljajo za posebno zabaven del študija, saj so vedno zanimive in poučne. Vsem bodočim študentom toplo priporočam udeležbo na vseh predavanjih, zaradi boljšega razumevanja same snovi. Predmeti, ki ponavadi večini študentov povzročajo sive lase, so Genetika, Anatomija domačih živali, Matematika in Botanika. Ti predmeti veljajo za ene izmed zahtevnejših zato, ker so zelo podrobni in znajo biti pravi trn v peti. Pri Botaniki so problematični latinski izrazi, saj večina nima predznanja iz latinskega jezika. Študijsko literaturo sem kupila na sejmu rabljene literature, ki je vsako jesen pred faksom in ponuja do 80 odstotkov znižane cene učne literature. Za nujno potrebno študijsko literaturo nekateri odštejejo tudi do 20.000 SIT za letnik, čeprav se meni zdi, zadostuje 5.000 SIT. Na dan mi ostane okrog pet ur prostega časa, kar je čisto dovolj za kakšno krajše študentsko delo. Študentske žure faks organizira bolj redko, vendar so zelo zabavni (organizirajo jih po načelu manj je več). Naj vam zaupam še to, da Biotehniška fakulteta leži sredi gozda, obdana pa je s travniki, kar ji daje svoj edinstven čar.«

• Vida Forstnerič, smer: biotehnologija, 2. letnik

»Biotehnologija je bolj sveža smer študija, zato me je pritegnila. Vaje so obvezne, predavanja pa ne, čeprav se na nekatera splača hoditi, da se snov bolje razume. Najzahtevnejša predmeta v prvem letniku se mi zdita Kemija, ker je prikazana na čisto drugačen način kot v srednji šoli, in Matematika, ki je tako ali tako težava vsakega študenta, mar ne? Učim se iz kupljenih knjig, vanje pa si kaj pripišem ali podčrtam, kar mi olajša učenje. Cene knjig so relativno poceni v primerjavi z drugimi fakultetami, in sicer se gibljejo med 10.000 in 20.000 tolarji za letnik, skripte pa med 3.000 in 5.000 SIT/12,52 in 20,86 EUR za letnik. Prostega časa ostane kar nekaj (če se ne udeležuješ predavanj), ki ga posvetim delu v popoldanskem času ali med vikendi. Sem in tja se udeležim tudi kakšnega žura s svojimi kolegi, vendar niso povsem kul. Faks bi grobo opisala z besedo zategnjen, ker ljudje niso sproščeni. Všeč mi je to, da profesorji študentov ne obravnavajo kot številk, ampak kot osebe z imenom in priimkom, in da so odnosi med profesorji in študenti bolj osebni.«

• Mateja Ciringer, smer: živilska tehnologija, 3. letnik

»Študij so mi priporočili drugi, ker se sama nisem mogla odločiti. Učim se kampanjsko, teden dni pred izpitom. Na vajah se preverja prisotnost, ki mora biti res sto odstotna, predavanja pa niso obvezna. Na predavanja iz Matematike in Kemije je zelo priporočljivo hoditi, saj sta med zahtevnejšimi v prvem letniku. Stare teste in skripte sem si priskrbela pri študentih višjih letnikov, fakulteta pa sicer ne organizira sejma rabljene literature. Okvirna cena skript je med 5.000 in 10.000 SIT. V dopoldanskem času ne boste imeli veliko prostega časa, ker morate biti prisotni na vajah (če že ne na predavanjih). Študentsko delo lahko opravljam bolj med vikendi. Slaba stran študija je slabo delovanje internetnega indeksa, všeč pa mi je, da je študij perspektiven, saj imaš po končanem študij na voljo širok spekter različnih smeri zaposlitve.«

2005:

• Špela Prezelj, Lesarstvo-UNI, 2. letnik

Na fakulteto sem prišla z drugo prijavo, saj mi je zmanjkalo točk. Ker pa mi tudi les ni tuja stvar in me je tematika zanimala, sem se vpisala sem in ni mi žal.

Učim se kampanjsko. V prvem letniku sem za učenje dnevno porabila tri ure. Prostega časa mi ostane dovolj in ga izkoristim za rolanje, sprehod ali kavo. Delam lahko le ob vikendih.

Predavanja niso obvezna in prisotnost se preverja le na nekaterih vajah. Kljub temu priporočam obiskovanje predavanj, saj lahko veliko odneseš. Predvsem priporočam predavanja iz Matematike in Tehniške mehanike, ki sta v prvem letniku najtežja predmeta, saj je snov zahtevna in obsežna. Kolokviji so težki in tudi predznanje študentov je slabo. Ko opraviš izpita iz teh dveh predmetov, imaš narejene že tri četrtine faksa.

Učim se predvsem iz zapiskov. Če imam čas, preletim še knjigo. Rabljene knjige si lahko izposodite v knjižnici, stare teste pa pri kolegih iz višjih letnikov.

Za knjige nisem porabila veliko, saj sem si jih večinoma izposodila ali fotokopirala. Povprečno knjige stanejo od 3 000 do 7 000 SIT. Najbolj ugodno je, če kupite rabljene od starejših kolegov.

Všeč mi je predvsem veliko terenskih vaj ter odnos in dobra povezanost med študenti in profesorji. Po drugi strani je vaj preveč in nekatera predavanja so popolnoma nerazumljiva in neuporabna. Tudi odmori med predavanji se mi zdijo prekratki.

• Nastja Klemenčič, smer krajinska arhitektura, 4. letnik

Sprejemi izpit se meni ni zdel tako veliki problem, kot so me vsi strašili. Morate imeti neke ideje, za katerimi trdno stojite z argumenti, pa če znate dobro risati tudi ne škodi. Mogoče ni slabo, če prosite koga, ki to že študira za nekaj privatnih lekcij; tudi jaz sem to storila. Če uspešno opravite sprejemi izpit, ste skoraj zagotovo tudi sprejeti. Meni faks vzame kar veliko časa, ker moramo skozi celo leto, poleg udeležbe na predavanjih in vajah, delati »domače naloge« oz. risati razne načrte.

To ti marsikatero noč ukrade spanec in ga zamenja za nalivanje s kavo in preizkusi koncentracije. Zraven bi si zelo težko privoščila kakšno resnejše delo, tu in tam pa mi ostane čas, da delim letake ali delam ankete. Žuri, ki jih organizirajo študentje naše fakultete, so večinoma dobri, čeprav so meni osebno zadnje čase ljubše zabave z ožjim krogom ljudi. Razmerje med teorijo in prakso je rahlo prevešeno k teoriji. V višjih letnikih je prakse vedno več. Dobro si je v glavo zapisati, da je potrebno biti na vseh predavanjih in vajah; tudi zaradi tega, ker nas je zelo malo in si te profesor hitro zapomni. Učim se iz knjig in zapiskov in za učenje porabim po 2 uri na dan, pred izpiti pa do 4 ure. Trudim se učiti sproti.

Meni sta bila daleč najtežja predmeta Botanika in Geologija, ker je snovi ogromno in se je treba lotiti pravi čas. K težavnosti pripomore tudi dlakocepskost profesorja. Stare teste in kolokvije se da dobiti od starejših kolegov, včasih dobimo kakšnega za vajo tudi na predavanjih. Študijska literatura me ni dosti stala, ker sem jo dobila od prijateljice, ki je krajinsko arhitekturo doštudirala. Imamo tudi internetno stran, ki pa je včasih malo v zaostanku (www.bf.uni-lj.si). Mislim, da je to študij za tiste, ki so malo drugačni, ki znajo dobro opazovati in imajo čut za estetiko. Po končanem študiju bi rada odprla svoje podjetje.

2004:

• MIKROBIOLOGIJA

Študentje mikrobiologije so za glavno pozitivno stvar njihovega študijskega programa navedli razgibanost snovi, ki jo obravnavajo v vseh štirih letih in zanimive možnosti zaposlitve po koncu študija. Vsi zatrjujejo, da se začnejo resno učiti šele kakšen teden pred izpitom, da pa se trudijo pridno hoditi na predavanja, ker so koristna in na vaje, ki so obvezne. Med zahtevne izpite sodita biokemija in matematika, ki znata nadobudne glave zaposliti že kakšen mesec pred izpitom po par ur na dan, a z malo predznanja tudi ta ne predstavljata nepremagljive ovire. Literatura za izpite je večinoma v angleščini ali v srbohrvaščini, zato še posebej deluje izmenjava zapiskov med študenti višjih in nižjih letnikov. Tudi na tem faksu je fotokopiranje stalnice, saj bi za študijsko literaturo lahko zapravili tudi do 80.000 SIT. Stari študijski mački svetujejo svojemu podmladku, da je včasih koristno pokukati tudi v kakšno knjigo, ki je v originalu namenjena študentom medicine. Kot negativno točko so vsaj v prvem letniku izpostavili slabo časovno in krajevno razporejenost predavanj in vaj, saj imaš včasih samo slabo uro časa, da se premestiš iz enega konca Ljubljane na drugega. Le redki si kot bruci že lahko privoščijo dokaj redno delo, saj jim obiskovanje vseh mogočih predavanj, vaj in seminarjev vzame veliko preveč časa. Pohvalili so predvsem kolektivni duh, ki se čuti v posameznem letniku in povedali, da se nikakor ne smete prestrašiti blaznih govoričenj o težavnosti tega študijskega programa, saj je vsaj prvi letnik v veliki meri ponavljanje že naučenega (a mogoče malo pozabljenega) znanja iz srednje šole. Žuri naj bi bili fenomenalni, a so preredki, saj se po obveznem začetnem brucovanju ne dogaja nič več.

• LESARSTVO

Tudi na tej smeri so v večini moški, kar dela njihove žure rahlo enolične, a vseeno zelo zabavne; torej, če vas zanima pogled na skupino pijanih mladih fantov, tega nikakor ne smete zamuditi. Pravijo, da imajo prostega časa več kot preveč, saj se učijo kampanjsko, kakšen teden pred zelo pomembnimi izpiti, kot so kemija, merilni sistemi, mehanika, fizika, matematika. Dela prek študentskega servisa se lotijo le redki, pa še to le takrat, ko res nujno rabijo kakšen tolarček. Zapiski se dobijo pri starejših kolegih, knjige pa si večinoma fotokopirajo, ker lahko tako prihraniš kakšnih 15.000 SIT. Dobra možnost učenja, ki ti lahko prihrani kar precej denarja je tudi izposoja v knjižnici, ki pa ni v tolikšni meri razširjena, kljub temu, da v njihovi knjižnici najdeš vse kar potrebuješ. Uradni sejmi rabljene literature se na tem faksu še niso zgodili, pa tudi internetnega naslova, kjer bi lahko našli stare teste, skripte ali kakšno drugo gradivo, mi anketirani niso znali povedati. Predavanja niso obvezna, a nekatera toplo priporočajo (kemija, matematika, fizika), čeprav so zaradi dolgočasnih in vsega naveličanih predavateljev rahlo monotona; vaje pa so in na njihovo veliko žalost je teorije več kot prakse. Kot velik plus faksa so poleg zanimivosti programa nekateri izpostavili še dobro lokacijo samega faksa, ki je obkrožen z zelenjem in ima v bližini lokal z najboljšo kavo in najboljšo kelnarco. Večina se je za študij lesarstva odločila kot za logično posledico srednje lesarske šole, nekatere je do določene mere v izbiro prisilil tudi pritisk družine, a so zdaj vsi zadovoljni. Mnogi sanjajo, da bo uspešno zaključen študij dobil pikico na i z dobro plačano in zanimivo službo, mogoče celo z lastnim podjetjem.

• KMETIJSTVO-AGRONOMIJA

Študentje te smeri so v svojih odgovorih zagotavljali, da jih na njihovem faksu zagotovo naučijo največ stvari, ki ti lahko kasneje koristijo v življenju, nekateri pa so se tudi pritožili, da v očeh študentov iz drugih fakultet pogosto veljajo za manjvredne in njihov študijski program za izredno lahkega, kar pa sploh ni res. Posebej zabaven del študija so vaje, ki so tudi obvezne (posebej so pohvalili tiste, ki so sestavljene iz grozdja in posledično - vina)predavanja pa nekoliko manj, saj profesorji ne znajo zanimivo razlagati snovi. Predavanja so večinoma obvezna, to pomeni, da profesorji na različne načine preverjajo prisotnost, najbolj pametno pa je vsakič sedeti na njih na začetku in koncu semestra, ko se delijo inskripcije in frekfence. Povprečen študent agronomije se za izpite začne učiti kakšnih 14 dni prej, po dobre tri do štiri ure na dan in ima največ težav pri genetiki, anatomiji domačih živali in matematiki, ki zna biti pravi trn v peti, če nisi potrpežljiv in delaven. Internetni naslov na katerem dobiš stare zapiske, teste, izpite obstaja (najboljše je pogledati na spletno stran Biotehniške fakultete), drugače pa potreben material za učenje dobivajo od starejših študentov in iz knjižnic, obstaja tudi sejem rabljene literature, ki se zgodi vsako jesen pred faksom in ti ponuja do 80% znižane cene literature, vendar je prej dobro vedeti kaj vse rabiš, da ne odideš polnih rok naložen z nečim, česar sploh ne boš potreboval. Za nujno potrebno študijsko literaturo so nekateri odšteli tudi do 20 000 tolarjev, čeprav je pet tisočakov čisto dovolj, da si priskrbiš tisto, kar resnično rabiš. Žuri v organizaciji faksa so, razen brucovanj, izredno redki, a zabavni. Nekateri še zdaj ne morejo pozabiti legendarne polka fešte, ki so jo pred leti priredili v znanem ljubljanskem lokalu.